KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE IN KOLIŠČARSKI DAN

KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE IN KOLIŠČARSKI DAN 

Datum: 30. 8. 2025

Vodniki: Marko Milešič Šerdoner

Zahtevnost poti: lahka letna pot

Čas hoje: 8 ur

Oprema: pohodniška obutev in oblačila, prilagojena vremenskim razmeram (kapa, voda, zaščitna krema - sonce)

Opis poti: V želji po ohranitvi ravnovesja med izkoriščanjem in ohranjanjem Ljubljanskega barja je bil ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje (leta 2008) in razglašeno spomeniško območje Kolišča na Igu (prve najdbe segajo v leto 1875). Varstvo narave in ohranjanje kulturne dediščine se na Ljubljanskem barju tesno prekrivata. S tem ko se ohranja dovolj visok nivo podzemne vode, se ohranja tako mokrotne travnike kot ostanke koliščarskih naselij v tleh. Sistem por v tleh deluje kot drobno sito, ki zadržuje različne prašne delce ter prepušča površinsko in meteorno vodo in s tem napaja podzemno vodo. Šota, mikrobi in močvirske rastline delujejo kot biofiltri, tla pa filtrirajo tudi poplavno vodo. V toplih dneh vlaga iz barjanskih tal z izhlapevanjem hladi ozračje, šota v barjanskih tleh pa skladišči velike količine ogljika.

Poletni dan nam bo omogočil že zgodnje pohajkovanje po tematskih učnih poteh Ljubljanskega barja. Teh je kar nekaj in imajo slikovita imena: Barjanska okna, Bevke, Pot med jelšami, Morostig, Skrivnostne poti voda na Ljubljanskem barju, Okljuk – ob reki Iški, Gozdna učna pot Draga. Kot zadnja med njimi je sredi leta 2024 zaživela Pot na Mah, ki je nato pod okriljem Turistične zveze Slovenije zmagala v kategoriji Tematske poti 2024. Pot, katere izhodišče se nahaja pri gasilskem domu PGD Goričica – Prevalje pod Krimom, na sedmih postajah predstavlja zanimive in poučne vsebine. Na njej med drugim spoznavamo nastanek Ljubljanskega barja in njegovo preobrazbo v kulturno krajino, pomen vode v prostoru, pa tudi redke in ogrožene vrste, ki tu živijo. Med najbolj priljubljenimi postajami sta nova opazovalnica za ptice ter učilnica v naravi, kjer lahko raziskovalci vseh starosti ob učni mlaki in interaktivni Žabecedi spoznavajo svet dvoživk in njihov pomen v ekosistemu. V načrtu imamo prehoditi nekatere od omenjenih poti delno oz. v celoti v kombinaciji s premiki z vozili med posameznimi tematskimi potmi barja. Nekaj časa bo z nami vodič Krajinskega parka, spoznali pa bomo še varuha gorske narave PZS iz bližnjega PD.

To pa še ni vse, saj ta dan poteka tudi prireditev Koliščarski dan, ki ga vsako leto pripravi Društvo Fran Govekar Ig. Letošnja 16. po vrsti bo namenjena 150-letnici odkritja prvih najdb kolišč, je pa ta dogodek tako raznovrsten glede vsebin, da mu bomo nekaj časa namenili tudi mi. Kolišča so ene izmed najstarejših oblik vasi, od katerih so se ohranili koli ali pogosto skupine kolov ter drugi leseni gradbeni deli. Zaradi sezonskih nihanj jezer so bile koče dvignjene nad zemljo, da jih visoka voda ni poplavila. Odkritja s kolišč nam omogočajo edinstven vpogled v vsakdanje življenje zgodnjih kmetijskih skupnosti srednje Evrope v obdobju več kot 4500 let (od 5000 do 500 pr. n. št.). Prazgodovinska kolišča okoli Alp sodijo med najpomembnejša arheološka območja kulturne dediščine v Evropi. Leta 2011 je bilo 111 območij kolišč uvrščenih na UNESCO seznam Svetovne kulturne in naravne dediščine, med njimi tudi Ižanska kolišča na Ljubljanskem barju.

Kulinarični del bomo dogovorili spotoma, ponuja se Gostišče Iški vintgar, morda se nasitimo na sami prireditvi oz. kjer se bomo odločili.

Terenske razgibanosti, strokovnega vodstva, naravovarstvenih in zgodovinskih zanimivosti tudi tokrat ne bo manjkalo. Glejte, da ne boste tudi vi.