Divji zahod v osrčju zavarovanega območja

Delo.si (sobotna priloga), 11.8.2007:  

Divji zahod v osrčju zavarovanega območja

Na klopeh pred planinsko kočo nekje na Pohorju pohodniki počivajo, pijejo borovničevec in jedo enolončnico ali malico iz nahrbtnika. Nato mir zmoti skupina desetih moških na glasnih motokros motorjih. čist zrak umaže vonj po motornem olju dvotaktnih motorjev, ptičje petje pa izgine v oglušujočem hrupu iz izpušnih cevi. Planinci plaho utihnejo in tiho negodujejo, upravnik koče pa ustrežljivo prinese pijačo motoristom, utrujenim od preganjanja po gozdu. Podobni prizori, ki spominjajo na ameriški Divji zahod, so med poletnimi konci tedna na Pohorju že običajni.

Ko se glasna skupina moških srednjih let, obutih v škornje, obdanih s ščitniki in blatnih do vratu, odžeja s pivom in se odpelje, upravitelj koče vpričo gostov potiho zakolne. Pravi, da takih obiskovalcev ne mara, a da si jim ne upa odreči pijače. Da bi poklical policijo, mu ne pride na misel. »Preden pride policija, jih že zdavnaj ne bo več. Bojim se, kaj bi bilo, če bi izvedeli, da sem jih poklical jaz. Ker jim pred časom nisem hotel prinesti pijače, so mi z motorji razrili dvorišče. Drugič mi bodo zažgali kočo, so zagrozili. Kdo me bo zaščitil? Tukaj sem sam, policija potrebuje iz doline do sem veliko preveč časa.« Pove še, da so motoristi dobro obveščeni o redkih akcijah policije, zato jih takrat ni.

Vožnja z motokros motorji in štirikolesniki poleti ter motornimi sanmi pozimi je na Pohorju, pa tudi drugod, vse bolj razširjena. Mladi in stari kupujejo vozila za preganjanje po gozdnih cestah, stezicah in brezpotjih. Uredba o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju iz leta 1995 sicer jasno določa, da je vožnja zunaj cest prepovedana. A to je le črka na papirju, saj sta policija in inšpekcija pri pregonu očitno neuspešni, sodeč po vse bolj razširjeni prostočasni dejavnosti adrenalina željnih »rekreativcev«. Kako resno misli država, povedo zagrožene kazni: za fizične osebe predpisana kazen znaša natanko 41,73 evra. Govorica pravi, da je neki premožnejši dirkač plačal policistu nekajkratnik te vsote, da mu naslednjič, ko ga bodo ulovili, ne bo treba odpirati denarnice. Nič čudnega, da je kazen za mnoge bolj simbolična, če za svojega konjička odštejejo prek 8000 evrov in ob koncu tedna porabijo za gorivo več denarja, kot je zagrožena kazen.

Celjska enota okoljskega inšpektorata, ki je pristojna tudi za območje Pohorja, je proti kršiteljem letos izvedla naslednje ukrepe: marca so podjetju AALT, d. o. o., iz Ljubljane prepovedali organiziranje vožnje z motornimi sanmi na Rogli zunaj urejenega poligona. Zaradi organiziranja voženj v naravi so jim izrekli opomin po zakonu o prekrških. Podjetje po navedbah inšpektorjev prepoved spoštuje. Zaslišali so predstavnika podjetja Ski&Sea iz Celja, ki naj bi sposojalo motorne sani za vožnje po Smrekovcu. Odnesli so jo z opozorilom, da so tistega, ki mu sani izposodijo, dolžni seznaniti s predpisi. Ob pomoči policije so inšpektorji izsledili tudi avtorja, ki je na spletnih straneh Siola objavil prispevek o preizkušanju motornih vozil na območju Smrekovca. Na zaslišanju »je dokazal, da ni bil on kršitelj, zato zoper njega niso bili izrečeni nobeni ukrepi. Siol je prispevek takoj umaknil s spleta.« Policisti policijske uprave Slovenj Gradec so neko aprilsko soboto med 11. in 16. uro izvedli skupen poostren nadzor nad vožnjo z vozili v naravnem okolju, v kateri je poleg 22 policistov sodeloval tudi gozdarski inšpektor. K sodelovanju so povabili tudi inšpektorat za okolje in prostor, »vendar so sodelovanje zavrnili z navedbo, da nadzor izvajajo v času svojega rednega nadzora, v skladu z letnim načrtom dela, zato trenutno ne vidijo potrebe po dodatnih aktivnostih«. Med poostrenim nadzorom so policisti izrekli tri opozorila kolesarjem in odkrili črni poligon. Na območju policijske uprave Celje beležijo porast kršitev, med kršitelji so tudi tujci, so sporočili. Tudi mariborski policisti »ugotavljajo, da število kršitev uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju narašča iz leta v leto«. Leta 2006 so na območju policijske uprave Maribor ugotovili 43 kršitev, v prvem polletju letošnjega leta pa 27.

Nasprotujoča si zakonodaja

Tako v inšpekciji za okolje kot na ministrstvu za okolje in prostor se strinjajo, da so kazni prenizke. Inšpektorji so prepričani, da za številne kršitve ni kriv pomanjkljiv nadzor (ki je v njihovi pristojnosti), pač pa »pomanjkljiva in nasprotujoča si zakonodaja«. »Za rešitev problema vožnje z vozili v naravnem okolju bi bilo treba najprej razmisliti o smiselnosti dovoljevanja uvoza oziroma nakupa motornih sani, če lastniki teh ne smejo uporabljati oziroma jih lahko uporabljajo le na legalnih poligonih, ki pa jih v Sloveniji trenutno ni. če pa je že dovoljena prodaja motornih sani, potem bi bilo nujno potrebno določiti območja, kjer bi se lahko vožnja z motornimi sanmi izvajala, oziroma dovoliti nakup sani le tistim osebam, ki izkažejo upravičenost do nakupa (uporaba za reševanje in druge podobne primere). Prav tako bi bilo nujno potrebno cestnoprometne predpise dopolniti z zahtevo, da se morajo motorne sani registrirati in periodično opravljati tehnične preglede.« Poleg zvišanja kazni bi morali po mnenju inšpektorjev natančno določiti postopek zasega vozil, ki ga zakon o ohranjanju narave sicer predvideva, a ga v praksi ne izvajajo.

Kaj menijo o teh (konstruktivnih in zelo konkretnih) predlogih inšpektorata, smo vprašali ministrstvo za okolje in prostor, pod katero sodi tudi inšpektorat in ki je avtor (pomanjkljive) zakonodaje. Sporočili so, da se zavedajo perečega problema, zato so maja na to temo sklicali sestanek s predstavniki drugih ministrstev in inšpekcij. Do jeseni bodo »sistematično pregledali predpise in predlagali spremembe tam, kjer so potrebne«.

Objestni motoristi

Kakšne so posledice divjanja motoristov v naravi, najbolje vedo gozdarji in naravovarstveniki. Močni dvotaktni motorji, ki imajo tudi več kot sto konjskih moči, povzročajo velik hrup, kar je za divjad, ptice in druge živali zelo moteče. Pozimi plašne živali zaradi hrupa bežijo, s tekom v globokem snegu pa izgubljajo dragoceno energijo. Najhuje je ob koncu zime, ko so zaloge živalim že skoraj pošle, hrane pa zaradi snega še ni. Med tekom srnjad porabi tudi sedemkrat več energije kot med mirovanjem, kar je lahko ob pogostih motnjah zanje usodno. Gozdni petelin in ruševec potrebujeta za svoje obrede parjenja mir, sicer samčevega oglašanja samica ne sliši. Pohorski gozdovi so eno glavnih območij, kjer sta ti ogroženi vrsti še prisotni v večjem številu. Motorna vozila z grobimi kolesi prav tako močno poškodujejo gozdno ali travno površino.

»Da je stanje iz leta v leto bolj skrb zbujajoče, opozarjamo tako naravovarstveniki kot tudi gozdarji, lovci in drugi strokovnjaki. Slovenija je ratificirala mnoge mednarodne konvencije in hkrati svojo zakonodajo prilagodila evropskim standardom, kar pomeni, da zapisano na papirju ne bo več dovolj,« opozarja Martin Vernik iz mariborske enote republiškega zavoda za varstvo narave, ki dvomi, da policija in inšpekcija delata vse, kar je v njihovi moči. »Po naših ocenah je bilo na nekaterih mestih na Pohorju več kot sto voženj dan. Podobno kot na Pohorju ta agresija poteka še drugod po Sloveniji. Kršenje zakonodaje je javno, tovrstno dejavnost se propagira, kar pomeni, da so kraji, kjer se kršenje izvaja in organizira, vnaprej znani. Pri nas ponujajo vožnjo z motornimi sanmi na Krvavcu, Pohorju, Rogli, Kranjski Gori, Bohinju, pa tudi na manjših smučiščih in planinskih postojankah,« pravi Vernik.

Pri policiji trdijo, da se po svojih močeh trudijo, a »divjakom« ne morejo do živega. Tablic na motorjih pogosto ni ali so umazane z blatom, tako da je identifikacija kršiteljev skoraj nemogoča. Uloviti pa jih tudi ne morejo kar tako, z avtomobilom. Potrebovali bi vsaj enakovredna prevozna sredstva, a jih žal nimajo. »V glavnem gre za območja, težko dostopna s sredstvi, ki jih ima na razpolago policija, velikokrat pa kršitelji uporabljajo neregistrirana vozila in je identifikacija voznikov zelo težavna. Prav tako so dostopna mesta oziroma izhodišča teh voznikov pogosto različna, saj so ugotovili, da jih policija počaka na takšnih izhodiščih in izvaja postopke identifikacije. Ob prihodu policistov na kritična območja se vozniki z motornimi kolesi in vozniki štirikolesnikov ponavadi razbežijo,« je zapisala tiskovna predstavnica celjske policijske uprave Milena Trbulin Drobne. Vernik ponuja še eno možnost: po novem zakonu o cestnoprometnih predpisih je namreč vožnja s »posebnimi prevoznimi sredstvi«, ki jih ni treba registrirati, na vseh cestah, kjer poteka javni promet, prepovedana. Tako bi lahko kršitelje ujeli in kaznovali kar na cesti, na poti iz gozda ali vanj. »Zakaj jih policija ne čaka tam?« se sprašuje Vernik.

Ministrstvo za okolje proučuje zakonodajo in obljublja spremembe, inšpektorji trdijo, da nimajo na voljo dovolj mehanizmov za učinkovito ukrepanje, policija se trudi, vendar priznava nemoč. A dokler se bomo lahko kar prek interneta dogovorili za izlet z motornimi sanmi ali štirikolesniki z vodičem po pobočjih Pohorja, prav v osrčje zavarovanega območja, lahko o resnosti namenov države za izkoreninjenje divjih voženj upravičeno dvomimo.