PO POTI NEKDANJE ŽELEZNICE KOZINA – TRST

23. 4. 2022 smo si turni kolesarji, pod vodstvom vodnika Toma, pretegnili od dolge zime zaspane noge in se podali na pravo »primorsko kolesarsko aroma terapijo«, kot je to poimenoval »Muri«. Vonji cvetočih dreves in dišavnic so nas sproščali in spremljali skozi pristno kraško pokrajino, po poti nekdanje železnice, ki se vije pod Kraškim robom Krajinskega parka Beka v občini Hrpelj-Kozina, nad Naravnim rezervatom doline Glinščice. Bivša železniška proga je v prejšnjem stoletju povezovala Hrpelj in Kozino s Trstom in Pulo. Danes je pot namenjena rekreaciji, predvsem pohodništvu in kolesarjenju, speljana ob meji med Slovenijo in Italijo. Naša skupina je s kolesarjenjem pričela v bližini Kozine, najprej po asfaltni podlagi, ki pa jo je kaj kmalu zamenjal precej grob makadam. Pot se je vila nad severnimi pobočji kanjona Glinščice, ki v mešanici gozdov, skalovja in previsnih pečin ponuja panoramske razglede na sosednje hribovje ter slikovite vasice. Najvišja točka poti stare železnice se nahaja na višini 490,7 m. Na celotni trasi je ohranjenih trinajst mostov, šest viaduktov ter pet v skalo vklesanih predorov, med katerimi je najdaljši 224 m dolg predor Ricmanje. Dobro razpoloženi ter odlično ogreti smo s kolesarjenjem nadaljevali proti vasici Klanec, kjer smo se spustili v dolino Dolina v Italiji. Da malo ojačamo kolesarske noge, se nismo odločili za spust v Trst, pač pa smo jo »ucvrli« naravnost v hrib, nazaj v Slovenijo, proti vzpetini, ki smo jo občudovali predhodno iz drugega hriba. Na 371 m visok Socerb. Vzpetino krasi istoimenski grad iz katerega se razprostira razgled na Miljski zaliv, Trst in okoliške kraje. Po nekoliko daljši pavzi smo se po makadamskem kolovozu, med čudovito primorsko pokrajino obdano s travami in nizkimi borovci pa tudi kravami, konji in celo osli, spustili v vasico Ocizla, znano po številnih kraških jamah in ponorih. S kolesarjenjem smo nadaljevali do zadnjega klanca, ki nas je vodil nazaj do izhodišča. Tam so nas  bežno pozdravile kaplje dežja. Vreme nam je ponovno odlično služilo, Danilo je tradicionalno postregel svoje domače figove ploščice, Teja, ki se nam je pridružila prvič, po njenih besedah pa ne zadnjič, nas je razveselila še s sladkim prigrizkom.

Baje, da ima sedaj že tudi novo kolo. Lep dan, dobra družba ter za začetek kolesarske sezone več kot odlično primerna tura.

Turno kolesarska doživetja se bodo skozi sezono le še stopnjevala, zato navdušenci koles ali pa tisti, ki boste morebiti to šele postali, vljudno vabljeni, da se nam pridružite pri raziskovanju gorskih pokrajin iz druge perspektive.  

Zapisala: Andreja Štumberger