Pohod na planino nad Vrhniko
Dan zmage po dolgem času preživet malo svobodneje v družbi svojih planinskih somišljenikov, seveda še vedno po trenutnih navodilih NIJZ -a. Sicer z lastnim prevozom do izhodišča, pa vendar lep topel dan, dobra družba veliko veselje in visoka pričakovanja. Naš skupen cilj je bila Planina nad Vrhniko, meni malce bolj poznani kraji. Na Vrhniki sem namreč pred mnogimi leti doslužil vojni rok takratni državi. Od takrat je se veliko spremenilo, saj so povsod novogradnje, od Ljubljane do Vrhnike je skoraj neprekinjeno naselje. Najprej smo se povzpeli na Planino nad Vrhniko, ki je postala prava konkurenca bližnji Šmarni gori. Na vrhu je nova planinska koča z dvajset ležišči in bogato ponudbo lokalno pridelane hrane. Vredno se je povzpeti na 22-meterski leseni razgledni stolp, s katerega se odpre čudovit razgled na vse smeri vse tja do Triglava, Kamniško -Savinjskih Alp ter Snežnika na jugu.
Kasneje smo obiskali Zaplano, vas sestavljeno iz številnih zaselkov, ki se razprostirajo po gričih in bregovih Rovtarskega hribovja. Na pobočjih so še vedno vidni ostanki rimskega obrambnega zidu ter mnogo kasnejše Rupnikove linije. Obiskali smo tudi Lintvern ,ki je izvir potoka Bele, ki se na Vrhniki izliva v Malo Ljubljanico. Gre za kraško znamenitost, zaganjalnik ali bruhalnik. Ob koncu krožne poti smo konec doline obiskali še Star Maln, ki so lepo obnovljeni ostanki starega mlina na divjem potoku Bela. Tu je tudi prijetno naravno kopališče z gostinskim lokalom. Nato smo se le še sprehodili smo do našega izhodišča, skupnega parkirišča. Kasneje smo nekateri obiskali še rojstno hišo Ivana Cankarja na znamenitem Klancu, ter izvir Ljubljanice - Močilnik. Obkrožili smo tudi vojašnico, katere del so preuredili v otroški vrtec in Upravno enoto Vrhnika ter industrijsko cono. Kar prehitro se je iztekel naš dan zmage, ki je bil letos res poseben. Poslovili smo se v upanju čimprejšnjega snidenja na kateri od naslednjih akcij planinskega društva.
Zapisal in fotografiral: Borut Zajc