Slovenski grob na Mt. Everestu
SLOVENSKE NOVICE, 24.5.2005:
Slovenski grob na Mt. Everestu
V soboto popoldne je tik pod vrhom Mount Everesta umrl 45-letni alpinist iz Šoštanja Marko Lihteneker, potem ko je s tovarišem Vikijem Mlinarjem že bil na vrhu najvišje gore sveta — Oba sta bila člana komercialne ruske odprave, v Himalajo sta iz Slovenije odpotovala zadnjega marca — Lihtenekerjevo truplo so v nedeljo našli šerpe kitajske odprave na približno 8800 metrih — Marku se je bržkone zgodila tehnična nesreča; ko se je vračal z gore, naj bi mu odpovedal ventil na kisikovi bombi
Najvišja gora sveta, 8848 metrov visoki Mount Everest, si je vzel slovensko žrtev: minulo soboto je v zgodnjih popoldanskih urah ostal na njegovih pobočjih 45-letni alpinist iz Šoštanja Marko Lihteneker, poročen in oče dveh srednješolcev. Skupaj z alpinističnim tovarišem Vikijem Mlinarjem se je konec marca pridružil ruski komercialni alpinistični odpravi, katere cilj je bil priplezati po severni, tibetanski oziroma kitajski strani na najvišjo točko našega planeta.
V prelepem vremenu sta se slovenska alpinista v soboto ob treh zjutraj odpravila iz tretjega višinskega tabora na nadmorski višini 8300 metrov proti vrhu gore, kamor sta prišla oba, le da se Marko z vrha ni vrnil. Ne ve se, ali bo kdaj znano, kaj je izvrstnega in odlično pripravljenega alpinista ustavilo pri sestopu z gore.
Tik preden sta oba slovenska plezalca odrinila iz tretjega višinskega tabora, je Marko po elektronski pošti sporočil ženi Marjani, ki je ves čas njegovega bivanja v Himalaji urejala spletno stran o najnovejšem slovenskem himalajskem plezalskem podvigu, tole: »Zdaj boma pa počasi odšla. Pozdravi vse, rad vas imam. Poljub Marko.«
»To je bilo zadnje sporočilo, ko sta z Vikijem odhajala na goro, ki si jo je tako želel,« piše na tej spletni strani Marjana Lihteneker. »Prav nič ga ni ustavilo pri tem njegovem načrtu. Z Vikijem sta bila zelo dobra ekipa, oba umirjena, s pametjo na pravem mestu in polna idej. Kot je rekel vodja odprave Abramov: če je kdo sposoben po tem dolgem čakanju iti prvi proti vrhu, sta to Marko in Viki, ki sta najmočnejši del odprave.«
Dva Slovenca na vrhu sveta
Slovenska alpinista sta odšla na pot zadnjega marca, opravila v Nepalu nekaj aklimatizacijskih tur, da sta se privadila na največje višine, kar jih je na našem planetu, imela pri tem nekaj težav z maoisti, ki pa jima niso storili nič žalega, in se sredi aprila odpravila čez mejo v Tibet. Mednarodna ruska komercialna odprava, ki sta se ji Slovenca pridružila, da bi čim bolj oklestila stroške, saj sta morala poravnati izključno svoj delež, se je utaborila v baznem taboru na nadmorski višini 6000 metrov, uredila izpostavljeni bazni tabor 500 višinskih metrov višje in začela od tod naskakovati vrh. Vreme je bilo sprva izredno sneženo in vetrovno, odprave, ki so čakale na izboljšanje, pa so si dale vsaj enkrat pošteno duška: vodja ruske odprave Sergej Abramov je dal zamisel za žurko, ki so jo z obema rokama zgrabili predvsem Italijani: prvi so ob vsem drugem prispevali predvsem zelje in vodko, slednji pa neizmerne količine vina. Žensko-moška plezalska druščina je piknik končala izredno dobre volje, žal pa se veseljačenja nista mogla udeležiti – ob še nekaterih alpinistih – oba Slovenca, ki sta bila takrat v enem od višjih taborov na gori.
V orkanskem vetru so potem odprave več dni čakale, da se jih bo gora usmilila. Prvi višinski tabor so ob prvem ugodnem vremenu postavili 7042 metrov visoko, drugega na višini 7800 metrov, tretjega 8300 metrov. Od tod naj bi se pognali v naskok na vrh.
Aleksander Abramov, vodja ruske odprave, je v soboto po elektronski pošti sporočil, da so ta dan ob treh zjutraj po kitajskem času odšli iz tretjega višinskega tabora proti vrhu gore slovenska alpinista Marko Lihteneker in Viki Mlinar, ruski alpinist Vladimir Lande in njihov šerpa Pasang Dordži. »Zelo močna Slovenca sta hodila spredaj,« je napisal Abramov. »Pod drugo stopnjo je imel Vladimir težave z derezami, zato se je skupaj s šerpo vrnil, Slovenca pa sta nadaljevala pot. Ob 12.30 je Mlinar prišel na vrh Mount Everesta, uro pozneje pa še Marko Lihteneker. Vreme je bilo dobro. Viktor se je ob štirih popoldne vrnil v višinski tabor na 8300 metrih.«
Vreme se poslabša, Marka niKot nam je dejal načelnik Šaleškega alpinističnega odseka Gregor Justin, ki je po različnih poteh prišel do informacij, sta se Viki in Marko srečala malone tik pod vrhom Everesta, ko se je Viki od tod vračal, Marko pa se je nanj vzpenjal. čisto normalno sta se pogovarjala, si zaželela srečno pot in šla vsak po svoje, oba nadvse zadovoljna, da jima je uspel njun najverjetneje največji alpinistični met v življenju. »Vsekakor je bil Marko nadvse izkušen alpinist,« nam je dejal Justin, »ki je bil poleg tega še gorski reševalec letalec in tekmovalni turni smučar, ki je letos na tekmovanju med drugim premagal 10.000 višinskih metrov in sodeloval tudi na svetovnem prvenstvu v tem napornem športu.
V soboto pozno zvečer je vodja odprave izpod Everesta sporočil, kar mu je povedal Viktor Mlinar: da je Marko skoraj gotovo priplezal na vrh Everesta kakšno uro za njim, vendar se do pol desetih zvečer še ni vrnil v tretji višinski tabor. Dejal je tudi, da se je ta čas vreme močno poslabšalo, da je začelo snežiti in močno pihati. Dejal je še, da zaradi takšnega vremena nobeden od šerp ni mogel iti proti vrhu, kajti vzpon ne bi bil varen niti s kisikovo masko. Le nekoliko pozneje je hotel nekako potolažiti svoje moštvo, ko je sporočil, da se je Marko v snežnem neurju skoraj gotovo zatekel v enega od kar številnih praznih šotorov, ki stojijo na pobočju gore.
V nedeljo navsezgodaj sta se proti vrhu najprej odpravila najbolj izkušena in najboljša med šerpami v ekipi Pemba Tenzing in Pemba Rengin s kisikovima maskama, odprtima na največjo možno količino kisika štiri litre na minuto. Pregledala ste velik del pobočja nad 8300 metri, devet drugih višinskih nosačev pa je pregledalo vse višinske šotorčke nad 7700 metri na severni strani Everesta, vendar Marka niso našli. Ta čas je bila na teh pobočjih gore tudi kitajska alpinistična odprava, ki je priplezala na vrh gigantske gore in ki jo je Rus prosil, naj med sestopom natančno pregleda pobočje.
Šerpe najdejo truplo
Ko sta Viki Mlinar in Vladimir Lande že prišla v izpostavljeni bazni tabor in sta povedala, da se počutita dobro, so šerpe kitajske odprave sporočili, da so na višini 8800 metrov našli truplo, »ki je videti kot Markovo«, kot je napisal vodja ruske odprave.
Obstaja domneva, da naj bi se izvrstno pripravljenemu Marku Lihtenegerju zgodila tehnična nesreča: ko se je vračal z vrha gore, naj bi mu odpovedal ventil na kisikovi maski. Po besedah alpinista Aca Pepevnika, ki je že bil na vrhu Everesta in je doživel podobno nezgodo, vendar brez posledic, saj si je lahko pomagal, je nenadno pomanjkanje kisika za telo tako hud šok, da ga komajda lahko premaga. Vprašanje je, ali bo to kdaj pojasnjeno. Toda četudi bi bilo, takšna ugotovitev nesrečnega alpinista ne bo vrnila v življenje.
Video zapis iz informativne oddaje 24ur (23.5.2005):
http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20050523_2056753_6044534.php
_.JPG)
