Strahinjščica (Hrvaška)
Zgodaj v nedeljskem jutru smo se iz Avtobusne postaje Šoštanj odpravili na izlet v hrvaško Zagorje, naš cilj Strahinjščica. Vožnja z avtobusom nas je popeljala proti jugovzhodu Slovenije mimo Celja, Šentjurja do Rogatca, kjer se nam je pridružil vodič Darko. Pot smo nadaljevali ob mejni reki Sotli v sosednjo Hrvaško do kraja Podgora Krapinska. Tu smo že v daljavi videli vrh, kamor smo bili namenjeni. Strahinjščica (Sušec) je s svojimi 845 metri druga najvišja gora za Ivanščico (1061 m) v krapinsko zagorskem hribovju. Ima strma pobočja ter povezuje Ivanščico na vzhodu in Kostelske gore na zahodu. Deli Zagorje na dva dela, in sicer na severni in južni del.
Njen greben je raztegnjen v smeri vzhod - zahod in zaradi strmih pobočjih ni nikjer širši kot 3 kilometre. Večji del je pokrit z gozdom, vendar ima tudi nekatere značilnosti visokogorja. Zaradi goratega značaja in bližine mesta Krapine je Strahinjščica zelo obiskana.
Pot proti vrhu smo začeli preko strmega zahodnega dela, ki se imenuje Slon (prečni pogled tega hriba je zelo podoben slonu) nadaljevali preko vrha Gorjak (678m) in v bližini planinskega doma »Na Strahinjščici« na kratko postali po dveh urah hoje. Zadnji vzpon na vrh Strahinjščice nas je vodil mimo razgledišča Dedek, kjer se nam pogled razširi na južni del Zagorja vse do Medvednice. Po slabi uri hoje smo prispeli na vrh.
Sledil je krajši počitek, priložnost za fotografiranje in prigrizek. Na poti nazaj smo se ustavili na planinskem domu Strahinjščica, kjer so nas prijazno postregli. Spust na izhodiščno točko je potekal preko Jelenjih pečin po lepo urejeni in markirani pešpoti.
Sledil je še ogled muzeja Krapinskih Neandertalcev v Krapini, kjer so leta 1899 našli največje število neandertalskih kosti v Evropi izpred 125.000 let. Zbirko so raziskali strokovnjaki z vsega sveta. Njihove razlage najdb iz Krapine so vplivale na različne znanstvene teorije o razvoju človeka, nastanku naše civilizacije in o tem, kako so človeške skupnosti v Evropi živele v pleistocenu.
Po poučnem ogledu muzeja je napočil čas odhoda proti domu. V Rogatcu smo odložili vodnika Darka, ki nam je polepšal izlet s svojim bogatim znanjem o okoliški pokrajini in s humornimi vložki. V večernih urah smo se vrnili v Šoštanj polni lepih doživetij.
Zapisala: Suzana Vertačnik
Foto: Marko Borovnik
Fotogalerija
_.JPG)
