Sv. Križ ali Kriška gora?

Pogovorno temu vrhu domačini pravimo Sv. Križ, a to je naziv romarske cerkve iz sredine devetnajstega stoletja, ki stoji na samem vrhu. Že od kar so verski objekti na tem vrhu, so do vrha vodile različne romarske poti, Šaleška podružnica Slovenskega planinskega društva (predhodnik Planinskega društva Šoštanj) pa je v letu 1905 s planinskimi oznakami markirala oz. označila pot na ta vrh. V času SFRJ je bila planinska pot formalno opuščena, a kot romarska pot je še vedno obstajala. Zaradi velikega obiska ter dejstva, da je ta vrh tudi za planince izjemno privlačen, je Planinsko društvo Šoštanj v letu 2018 sprejelo odločitev, da pot na Sv. Križ ponovno vpiše v kataster planinskih poti. 

Z veliko podporo in razumevanjem domačinov in predvsem lastnikov zemljišč je bila 9. decembra 2022 uradno odprta nova planinska pot (glej Planinski popotnik 2023 ali LIST december 2022)  in sicer od Grebenška mimo Kelnerja po južnih pobočjih do vrha in nato po severni strani do sedla Honec. Ker morajo biti planinske poti opremljene tudi z ustreznimi usmerjevalnimi tablami, je planinsko društvo naročilo izdelavo tabel. Ob pripravi vsebine za te table pa se je pojavilo vprašanje, kakšen je uradni naziv vrha.

Zato smo poimenovanje najprej preverili pri domačinih, ki imajo na spletni strani Krajevne skupnosti Bele Vode zapisano: Na Kriški gori (nekdanji Oslovski gori) v Belih Vodah z dvema cerkvama sv. Križa je znana božja pot. 

Glede na to, da gre za znano romarsko cerkev, smo preverili tudi poimenovanje vrha na spletni strani Združene župnije Šoštanj, Bele Vode, Zavodnje, kjer je zapisano: Ob koncu 18. stoletja je belovojski kmet Savinek našel na Oslovski gori križ. Najdeni križ je najprej dobil svoje mesto pri Savineku, nato pri Mikeku v Lepi Njivi, pa zopet pri Savineku in leta 1801 v leseni kapeli na kraju, kjer so ga našli. Ljudje od blizu in daleč so začeli zahajati na Oslovsko goro, ki je dobila novo ime – Kriška gora. 

Iz zgodovinskih virov je razvidno, da je bil v času Avstro-Ogrske naziv vrha Kriška gora (oz. nemško Kreuzberg) uveljavljen izraz, saj je takšen naziv uporabljen tako na državni karti Mozirje, izdani med letoma 1880 in 1910  kot tudi  v nemškem turističnem vodniku iz leta 1909. 

Slika: izsek iz karte Mozirje 1 : 75.000 (1880-1910) (vir: Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000 Mozirje : 5454, 1880-1910 (dLib))

Slika: Izsek iz nemškega turističnega vodnika iz leta 1909 (vir: Fremdenführer für Schönstein, 1909 (dLib)) 

V Sloveniji ne obstaja uradni register nazivov vrhov, zato smo na različnih kartah, izdanih v zadnjih desetletjih, preverjali ime za ta vrh, a je bil na splošno uporabljen naziv cerkve Sv. Križa tudi kot ime za vrh. Na podlagi vseh preverjanj smo se v Planinskem društvu Šoštanj odločili, da za namen izdelave tabel uporabimo poimenovanje, kot ga uporablja krajevna skupnost ter župnija.  

Slika: Usmerjevalna tabla na izhodišču planinske poti na Kriško goro (Sv. Križ) pri Grebenšku

To pojasnilo podajamo, ker je Planinsko društvo Šoštanj po otvoritvi planinske poti na Sv. Križ oz. Kriško goro prejelo že več vprašanj uporabnikov, zakaj je na usmerjevalnih tablah navedeno Kriška gora (Sv. Križ) in ne samo Sv. Križ. 

Smiselno je, da so vrhovi ustrezno poimenovani, da se pri tem ohranja zgodovinsko izročilo in v kar največji možni meri upošteva mnenje domačinov. 

Zato vabimo vse zainteresirane poznavalce te tematike, da z nami delijo argumentirano mnenje, če je drugačno od zgoraj navedenega. Prosimo, da vaše odzive posredujete na el. naslov  info@pd-sostanj.si. 

Za PD Šoštanj pripravil:

Bojan Rotovnik