TURNO-KOLESARSKI VZPON NA SMOKUŠKI VRH IN SANKAŠKO KOČO

Jutranje meglice so se dodobra razkadile, ko smo parkirali na parkirišču v bližini Bleda. Raztovorili smo svoja kolesa, katerih iz pravnost je preveril Primož. Potrebe po vrhnjih oblačilih, ki nas bi grele ni bilo, saj se je obetal lep, sončen dan. Tam v daljavi, pod mogočnim Stolom, smo lahko opazovali greben Peč in njegov najvišji vrh, Smokuški vrh (1.122 m) na katerega smo bili namenjeni. Gre za razgledno goro, ki se nahaja med dolino Završnice ter Gorenjsko ravnino. Čakala nas je živahna pot, ki nas je pripeljala do doline Završnice z akumulacijskim jezerom, okoli katerega je speljana trim steza, očitno pa je priljubljena točka lastnikov nadobudnih štirinožcev, katerih je kar mrgolelo na jutranjem sprehodu. Z vzponom smo nadaljevali po makadamskih in kolovoznih poteh, ki so bila na določenih mestih dokaj strma. Družbo so nam delali žuboreči potočki, gozd pa nam je nudil blagodejno senco. Po prepletenih korenitih tleh smo pričeli s strmimi vzponom, ki je malo pod vrhom zahteval, da smo sestopili iz koles in le-tega osvojili s potiskanjem koles do lesene klopce iz katere se je razprostrl čudovit razgled na Gorenjsko, Bled, Jelovico in Julijske Alpe. Po daljši pavzi je sledil precej adrenalinski spust po ozkih poteh do Sankaške koče. Tukaj smo si ponovno privoščili krajši postanek, nakar je sledil spust do cerkvice Sv. Petra in nadalje po »trailu« vse do doline. Ker so bili naši podplati precej vroči, smo se odločili, da jih prepustimo objemu kristalne Save Dolinke v kampu Šobec. Našo kolesarjenje smo ob prijetnem druženju zaključili na tradicionalni postojanki. 

Zapisala: Andreja Štumberger